(kot alter ego Angela Grudnik iz drame Kultura odločno živa)

SPOMIN

Tiste jeseni…;
ali nismo prvič rabutali repe
in kasneje v lužah je prali?!
In ali nismo se starki smejali,
ko prek njiv smo bežali
in šli se grdo,
tudi z njo,
miši slepe?!

Kaj vse je bilo…
Mar ni tedaj še smrkelj zmrzoval v nosnicah,
v nespodobnih otroških pravicah?!

Kje ta mladost je ostala?
Da v rabutanju repe ni kje obtičala?
Da ne ždi tam še živa,
pokopana,
a za vedno nesmrtno igriva?