(kot alter ego Radovan Topevšek iz drame Kultura odločno živa)

SREČNA ŽOGA OTOPELOSTI

Še dobro, da udarov sem čustev privajen,
da v škripcih sem mnogih pregneten in zglajen,
da strogo zavračam škodljivi obup
in rajš’ otopelost si jemljem v zakup.

Obup je tragedov prastara igrača,
ki v žalostne misli njih dedov jih vrača.
Otopelost pa ta, čeprav topa izgleda,
vsaj joku in stoku nič več ne naseda.

Kot čudna je žoga ta moja nirvana,
in v njej sem napihnjen na dnu oceana;
a teža morja, kot da čuti se kriva,
zastonj me v sončne višave izriva.

Ko v čustva vodovjih sem spodaj ujet,
je tehnika žoge ocenjena s pet.
In res … tudi danes je ven izskočila:
topost prej gnila postala je čila
in z gromkim “ha ha” se v smeh razmahnila.